Mirjana Borčič je vse svoje življenje posvetila filmu. "Uradno" je diplomirala iz rusistike, a je že v svoji prvi službi kot profesorica in pozneje kot vzgojiteljica v dijaškem domu v svojo pedagoško dejavnost vključevala tudi poglavja o filmu. Začelo se je s pogovori, nadaljevalo z obiski filmskih predstav, skupaj z učenci je iskala poti do filmske umetnosti in odkrivala metode filmske pedagogike. Zelo hitro so njeno delo zaznali kolegi v bivši državi, tako da je bila že kmalu povabljena na posvete in simpozije o filmski vzgoji.

Veliko je pisala o filmu in se s svojimi varovanci tudi snemala. Nekateri med njimi so se uvrstili v vrh južnoslovanske kinematografije, mnogim pa je prebujala in bogatila njihovo estetsko čutenje, ne da bi pri tem vsiljevala svoje nazore.

Njeno deelo je dokaj hitro postalo znano tudi onkraj meja nekdanje države. Kot gostja je bila vabljena po skoraj vseh kontinentih, ker so visoko cenili njene raziskave in psihološke metode. Napisala je več knjig. Bila je tudi producentka in dramaturginja šolskih poučnih filmov, s katerimi je uvedla novo pojmovanje filmske zvrsti.
Med mnogimi priznanji in nagardami je leta 2007 prejela tudi nagardo Metoda Badjurja za življenjsko delo.