Maria Barbal, Katalonija, rojena leta 1949, je zaslovela že s svojim prvencem Kamen v meliščuTerezina smrt (1986), Sončna očala (1994), Med in strupi (1990) in KafraBolivijska cesta (1999) in Lepa leta (2003). Leta 2001 je bila za svoje pisateljsko in pedagoško delo nagrajena z nagrado Creu de Sant Jordi. 

(1985), ki bo v času gostovanja izšel v knjižni zbirki Beletrina in za katerega je prejela mnoge literarne nagrade. Znana je predvsem po delih z ruralno tematiko ( (1992)). Zadnja leta se posveča temam, kot so problem priseljevanja na eni in lepota ter minljivost življenja na drugi strani. Te teme je mogoče najti v romanih 


  Maria Barbal: Kamen v melišču (Študentska založba, 2009)

»Ena škatla poje in pleše in druga govori in kaže slike, toda mene v teh zgodbah nikoli ni,« pravi Conxa, glavna junakinja prvega romana Marie Barbal. Roman Kamen v melišču pripoveduje namreč zgodbo človeka, ki ga ni. Govori o usodi preproste ženske iz Pirenejske vasice, o kateri ne bo nikoli glasu ne v časopisu ne na radiu ali na televiziji. Toda v tej prezrti usodi ji uspe s kirurško natančnostjo pokazati, kako človeka stre mlinski kamen zgodovine in časa. Svet ima svojo pot in ni, da bi se posameznik lahko kaj dosti upiral velikim dogodkom, toda človeka odnaša s sabo tudi tok zorenja, ki se v romanu v natančno določenem trenutku prelomi v staranje. Tkivo romana je torej spleteno z dvema votkoma: tu je neizogibni duh zgodovinskega časa in tu je tudi neizogibni lok človeškega življenja. Iz preprostih besed preproste ženice rase torej zapletena resnica. 


Več na:
http://www.escriptors.cat/autors/barbalm/pagina.php?id_sec=908

http://www.lletra.net/noms/mbarbal/index.html