Maj 2010

Predstavitev naslovnega bloka nove številke ČKZ: DRUŽBENI IZZIVI RAZVOJA KONVERGENTNIH TEHNOLOGIJ

v sredo, 26. maja 2010  ob 18:00 na Fakulteti za družbene vede v predavalnici 18 (1. nadstropje novega trakta) 


Spoštovani, vabimo vas na predstavitev naslovnega bloka 237. številke Časopisa za kritiko znanosti  in sklop kratkih predavanj z naslovom »Družbeni izzivi razvoja konvergentnih tehnologij«, ki bo v sredo, 26. maja 2010 ob 18. uri na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, v predavalnici 18 (1. nadstropje novega trakta). Nastopili bodo dr. Franc Mali (ur.), Toni Pustovrh (ur.), Ana Cergol, dr. Damjana Drobne in Marjan Grilj. Predavanja in razpravo bosta povezovala urednika.

            V sodobnem času se vpliv novih tehnoloških aplikacij kot enega ključnih dejavnikov družbenih sprememb vztrajno povečuje, saj znanost in tehnologija v čedalje večji meri oblikujeta in pogojujeta človeške družbe ter življenje posameznikov, obenem pa omogočata vedno bolj obsežno in temeljito manipulacijo živega in neživega sveta. Mnenja in ocene o tem, ali so takšni vplivi v večji meri pozitivni ali negativni, se močno razlikujejo, gotovo pa je, da je njihove posledice mogoče zaslediti na vseh ravneh.
            Na začetku 21. stoletja je bil predstavljen koncept »konvergentnih tehnologij«, ki glede na dosedanji razvoj napoveduje, da bodo družbeno in gospodarsko najpomembnejše in najbolj radikalne inovacije v prihodnjih desetletjih nastajale na presečiščih štirih obsežnih znanstvenih in tehnoloških domen: nanotehnologije, biotehnologije, informacijsko-komunikacijske tehnologije in kognitivne znanosti (NBIC).
            Zgodnje faze razvoja teh aplikacij lahko opazujemo že danes, na primer v proizvodnji nanomaterialov z novimi lastnostmi, uporabi bakterijskih sistemov za proizvodnjo zdravil ali kemikalij, diagnostičnih in terapevtskih posegih v človeški genom, farmakoloških učinkovinah, ki povečujejo zbranost in pozornost, računalniško podprtem učenju in delu, spletnem socialnem mreženju, avtomatiziranih proizvodnih sistemih, »ozki« umetni inteligenci ter nevroznanstvenih vpogledih v mehanizme delovanja človeškega uma. Napovedi o bodočih trendih razvoja pa obsegajo na primer razvoj avtomatiziranih »bioloških« ali »mehanskih« nanotovarn, ki bi bile zmožne hitro, univerzalno in poceni proizvajati širok razpon izdelkov, razcvet sintezne biologije z zmožnostmi natančnega preoblikovanja bakterijskih ali višjih živalskih sistemov v »po meri narejene biološke stroje«, izdelavo pametnih materialov in vseprisotnih podpornih računalniških sistemov, razvoj psihofarmakoloških ali kibernetskih sredstev za povečevanje kognitivnih zmogljivosti in povezovanje človeškega uma z računalniki in stroji, genetske posege za spreminjanje telesne fiziologije in možnost »dizajniranih« dojenčkov ter radikalno podaljšanje človeškega življenjskega razpona, če jih naštejemo zgolj nekaj.
            Čeprav imajo NBIC tehnologije gotovo potencial, da ob ustreznih spodbujevalnih ter še posebej regulativnih in upravljalnih politikah postanejo osvobajajoče in »humane« inovacije, ki lahko izredno povečajo človeške zmožnosti in blagostanje ter zmanjšajo negativne vplive na okolje, pa dosedanji družbeni in tehnološki razvoj žal vse prepogosto kaže, da nove tehnologije s seboj prinašajo tudi tveganja dehumanizacije, še večje ekonomske in ideološke instrumentalizacije posameznika, rušenja obstoječih družbenih struktur, nepredvidenih posledic za zdravje in okolje, tveganja sovražne uporabe ter po nekaterih strokovnih ocenah celo grožnje globalnih katastrofalnih tveganj, primerljivih z uničujočim potencialom nuklearnega orožja.
            Avtorji tako obravnavajo temeljna konceptualna vprašanja sedanjega in predvidenega razvoja konvergentnih tehnologij in človeškega izboljševanja, prednosti in nevarnosti razvoja in komercializacije biogenetike, nanotehnologije in informacijsko-komunikacijske tehnologije, percepcijo omenjenih vidikov v širši javnosti in medijih ter družbenopolitične mehanizme za regulacijo NBIC tehnologij, vključno s pogledi na koristi in tveganja, ki jih prinašajo za posameznika, človeške družbe, okolje in navsezadnje za celotno biosfero. Blok prispevkov je bil sestavljen tudi z željo po informiranju javnosti o vseh vidikih konvergentnih tehnologij ter njenem vključevanju v procese odločanja o prihodnjem razvoju znanosti in tehnologije, ki je že danes merilo razvitosti demokratičnih družb in lahko zagotovi varnejšo ter bolj »človeško« obliko implementacije novih tehnologij.

            Poleg domačih avtorjev so k bloku prispevali tudi ugledni tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razsežnostmi razvoja naprednih tehnologij, kot so Nick Bostrom in Anders Sandberg z inštituta Future of Humanity in Univerze v Oxfordu v Veliki Britaniji, Bernd Beckert s sodelavci z inštituta Fraunhofer v Nemčiji, James  J. Hughes z Inštituta za etiko in emergentne tehnologije v ZDA ter Simone Arnaldi s sodelavko z inštituta Jacques Maritain in Univerze v Trstu.

Dr. Franc Mali je redni profesor za družbene in etične vidike moderne znanosti ter sociologije in epistemologije znanosti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovanje je usmerjeno v vprašanja družbene in etične regulacije konvergentnih tehnologij, vlogo vmesnih znanstvenih struktur v modernih družbah, razmerje med akademskim znanstvenim, političnim in podjetniškim sektorjem ter znanstvene in tehnološke indikatorje za raziskovalno in razvojno politiko.

Toni Pustovrh je doktorski študent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Raziskuje tehnične, etične, pravne in družbenopolitične vidike razvoja novih tehnologij, razsežnosti potencialov za človeško izboljševanje, interakcije med tehnologijo in družbo, znanstvene in tehnološke politike ter uporabo znanosti o kompleksnosti v družboslovnem in naravoslovnem kontekstu.

Ana Cergol je mlada raziskovalka na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Obravnava pravno zgodovino žensk in raziskuje bioetične, historične in sociološke razsežnosti reproduktivnih pravic ter evgenike.

Dr. Damjana Drobne je zaposlena na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Osrednji področji njenih raziskav sta okoljska toksikologija in zoologija, v zadnjem času pa razvija novo področje nanotoksikologije, ki proučuje interakcije med nanodelci in biološkimi sistemi.

Marjan Grilj je univerzitetni diplomirani fizik, ki med drugim raziskuje tehnične in družbene vidike znanstvenega in tehnološkega razvoja.

Veseli bomo vašega obiska.
Za Časopis za kritiko znanosti, Franc Mali in Toni Pustovrh


Marec 2010

Tiskovna konferenca in cikel predavanj
O OKUPACIJI IN IN NASILJU V IRAKU
                       
Tiskovna konferenca ob izidu nove številke ČKZ: Osvobajanje Iraka

v četrtek, 18. marca 2010  ob 11:00 v knjigarni Konzorcij.

Nastopili bodo dr. Marta Gregorčič (ur.), Sami Al-Daghistani (ur.), dr. Primož Šterbenc, Medard Kržišnik, Ana Podvršič in Miha Andrić (Zofijini ljubimci), ki so bili tudi pisci besedil v publikaciji z naslovom »Osvobajanje Iraka« (ČKZ, let. XVIII, št. 239, Ljubljana: Študentska založba, 2010).

Tiskovna konferenca bo obeležila novo publikacijo o Iraku, vojnah, podjarmljenju in uničevanju človeških življenj. Predvsem pa bo poskusila vzpodbuditi javno razpravo ob šesti obletnici okupacije Iraka. Z 19. marcem 2010 bomo namreč vstopili v sedmo leto genocidne in nelegalne vojne v Iraku, kot so jo poimenovali Iračanke in Iračani, ki so s svojimi prispevki opozorili zlasti na zločine proti človeštvu in na namerna in načrtna dejanja ZDA in zaveznikov okupacijskih sil, da so s šestletno invazijo ter z dvajsetletnim obdobjem ekonomskih sankcij, nekdaj heterogeno, sekularno ter socialno in kulturno visoko razvito državo potisnili čez rob preživetja in obstoja.
S prevodi prispevkov iraških publicistov, strokovnjakov za področje prava, človekovih pravic in okoljevarstva, s pisanji domačih poznavalcev razmer v Iraku in na Bližnjem vzhodu ter s pomočjo prevodov tujih raziskovalnih novinarjev, je ČKZ pripravil izčrpen dokument časa in manifest domači in mednarodni politiki, da nemudoma in brezpogojno prekine zločine proti človeštvu. Podatki o grozodejstvih v Iraku govorijo svoj jezik: v izgnanstvu je več kot pet milijonov iraških beguncev, brez sojenja in obtožnic je pridržanih med 44.014 in 400.000 Iračanov, od teh kar okrog 2.400 mladoletnih; Irak ima danes okrog dva milijona vdov in pet milijonov sirot, od katerih je vsaj 500.000 sirot brezdomnih. Dnevno v Iraku umre med 150 in 500 prebivalec. Doslej je okupacija Iraka terjala okrog 1,3 milijona življenj.
Tiskovna konferenca v tem pogledu ni le soočenje mnenje, predstavljanje grozodejstev in premišljanje o vojnah. Je namreč majhen drobec peska v mozaiku osvobajanja Iraka, ki izhaja zakladov človeštva, zgodovinskega spomina, vzajemnosti kultur in nenehne potrebe človeka, da se emancipira.
V tem duhu bo potekala tiskovna konferenca in cikel predavanj »O okupaciji in nasilju v Iraku«.


ČKZ: Osvobajanje Iraka

18. marec 2010 ob 18:00, v predavalnici št. 102 na Filozofski fakulteti

Predavanja bodo izvedli avtorice in avtorji besedil v novi številki ČKZ (št. 239, Ljubljana: Študentska založba, 2010) z naslovom »Osvobajanje Iraka«.
Ti bodo preko posamičnih predavanj in celovite diskusije predstavili koncizno in dobro premišljeno analizo šest let trajajoče vojne v Iraku, dvajsetletno obdobje permanentnega vojnega stanja v Iraku in vlogo okupacijskih sil ter zgodovinska ozadja in politike, ki vodijo genocid 21. stoletja. S prevodi prispevkov iraških avtoric in avtorjev, strokovnjakov in znanstvenikov ter tujih raziskovalnih novinarjev,  je ČKZ pripravil izčrpen dokument časa in manifest domači in mednarodni politiki, da nemudoma in brezpogojno prekine zločine proti človeštvu.
Nastopili bodo dr. Primož Šterbenc, Medard Kržišnik, Ana Podvršič in Zofijini Ljubimci.  Predavanja in diskusijo bosta povezovala urednika publikacije dr. Marta Gregorčič in Sami Al-Daghistani.

        
Hana Al Bayaty: Genocid Združenih držav v Iraku

22. marec 2010 ob 16:00, v klubu Gromka na Metelkovi

Gostujoča predavateljica Hane Al Bayaty – soavtorice osrednjega besedila z naslovom »Genocid Združenih držav v Iraku«, objavljenega v novi številki ČKZ z naslovom: Osvobajanje Iraka.
Hana Al Bayaty je iraško-francoska filmska režiserka dokumentarnih filmov, novinarka tednika Al Ahram v Egiptu in članica izvršnega odbora Brussells Tribunal. Diplomirala je iz politologije v Parizu, je avtorica številnih novinarskih, akademskih in drugih prispevkov, v katerih analizira sedaj že dvajset let trajajočo ameriško okupacijo Iraka.
Za potek predavanj in diskusijo, ki bo v angleščini, bosta skrbela dr. Marta Gregorčič  in Sami Al-Daghistani.

Hana Al Bayaty: Človekove pravice in mednarodno pravo na primeru Iraka

23. marec 2010 ob 14:00, v predavalnici št. 2 na Fakulteti za družbene vede

Drugi dan bo gostujoča predavateljica Hana Al Bayaty predstavila kontekst razumevanja človekovih pravic v Iraku, med iraškimi begunci v izgnanstvu na Bližnjem vzhodu in v državah Evrope. Spregovorila bo vlogi mednarodnega prava in boju Brussells tribunala ter drugih pravnih in aktivističnih organizacij, ki poskušajo z zakonitimi sredstvi ustaviti nezakonito vojno. Predavateljica bo nakazala strategije, kako položijo temelje za ustavljanje prihodnjih imperialnih pustolovščin ter s svojimi analizami obogatila politično razmišljanje o instrumentih, ki lahko rešijo našo civilizacijo.


November 2009

Okrogla miza

Četrtek, 26. november 2009 ob 18h, AKC Rog

EVROORIENTALIZEM

Ob izzidu tematske številke "Evroorientalizem" Časopisa za kritiko znanosti (ČKZ št. 235-236) vabimo na okroglo mizo na to temo. Evroorientalizem je koncept, ki se po eni strani naslanja na Saidovo in na njemu sloneče študije o Orientalizmu, po drugi strani pa na novejše študije Balkana, ki so izpostavile potrebe po hkratni distanciaciji in rekonceptualizaciji samega Saidovega koncepta. Evroorientalizem tako postaja ekvivalent za neko specifično polje raziskovanja, ki še bolj kot bližnji Orient predstavlja notranjega drugega Evrope, tako rekoč njen notranji geopolitični presek.

Sodelujoči:
Mitja Velikonja (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani)
Danijela Majstorović (Filozofska fakulteta v Banja Luki)
Nik Jeffs (Filozofska fakulteta v Ljubljani)
Tanja Petrović (Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti)
Marinko Banjac (Fakulteta za družbene vede)
Nina Vobič (Fakulteta za družbene vede)

Obenem bi radi povabili tudi na konferenco, ki jo prireja Mirovni inštitut v okviru programa »OSI East East: Partnership Beyond Borders Program«: »Dolga pot domov – Medijski in politični diskurzi  o integraciji tim. zahodnega Balkana v Evropsko unijo«, celodneven dogodek, ki se bo dogodil prav tako v četrtek 26. novembra 2009 v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja (Metelkova ul. 2): od 10-11h »Uvod: Medijski in politični diskurz o tim. zahodnem Balkanu«, od 11h30-13h »Novi kolonializem«, od 14h-15h30 pa še »Nove meje Evrope«. 


Marec 2009

Okrogla miza

Četrtek, 5. marec 2009 ob 17:00 , Mednarodni grafični likovni center (MGLC), na Gradu Tivoli, Pod turnom 3

KAM GRE INDIJA?

Pri Časopisu za kritiko znanosti smo ob koncu leta 2008 izdali monotematsko številko Indija, dežela protislovnih strasti, s katero smo osvetlili nekatere manj poznane kulturne, socialne, gospodarske in politične vidike sodobne Indije. V kratkih predavanjih bodo na vprašanje »Kam gre Indija?« poskušali odgovoriti pisci besedil, sicer predavatelji ter raziskovalci Indije:

Zoja Skušek: »Iz Koromandije viz lau«
Tanja Rener: »Indijske ženske ali o ženskih problemih na nižjih ravneh«
Zmago Šmitek: »Krščanstvo v Indiji in nekatere slovenske izkušnje«
Marta Gregorčič: »Oblike dominacije in upora«

Predavanja bodo naslikala sociološke, kulturološke in etnološke vpoglede v vsakdanje življenje prebivalcev v posameznih državah in predelih Indije (Zahodna Bengalija, Tamil Nadu, Čatisgarh, Harayana, Maharaštra, Kerala idr.).  Nakazala bodo temeljne politične in gospodarske spremembe od neodvisnosti, izpostavile vzvode za hitro rast družbene neenakosti ob visoki gospodarski rasti, za stopnjevanje socialnih, kulturnih in verskih konfliktov ter opisala procese, ki spreminjajo preteklo družbeno podobo Indije. Predavanja bodo natančneje spregovorila o najnižjih družbenih razredih, o staroselcih (adivasijih) ter nekdaj tako imenovanih nedotakljivih (dalitih), ter o populacijah na robu preživetja, zlasti o ženskah, vdovah, otrocih, prekarnih delavcih ter kmetih. Predavatelji nam bodo zaupali tudi kakšno prigodo iz terenskega dela.

Februar 2009

Okrogrla miza

Četrtek, 26. februarja 2009, ob 16.30 uri v Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana.

SMRT, UMIRANJE IN EVTANAZIJA V SLOVENIJI

Smrt Eluane Englaro je sprožila polemike o evtanaziji, ki so vzvalovale italijansko in širšo javnost. Tema se tema tiče tudi Slovencev. Dokler ni strokovno in zakonsko urejena, ostaja v sorodnih situacijah stiska vseh udeleženih – od umirajočega in njegovih svojcev do strokovnih delavcev – nedotaknjena.  In če se širša javnost do teme ne bo opredelila, jo lahko v prihodnosti – v času lastnega umiranja – čaka, kar ne želi. Ob temi se zastavljajo številna vprašanja, ki nam jih bodo gostje pomagali osvetliti:  kje je meja med prekinitvijo umetnega vzdrževanja življenja in evtanazijo, je uboj lahko dejanje usmiljenja, kateri argumenti govorijo v prid evtanaziji in kateri proti njej, ali je evtanazija poceni nadomestek paliativne oskrbe, kakšno je stanje na področju evtanazije v Sloveniji…
Sodelovali bodo strokovnjaki, ki se že vrsto let z različnih zornih kotov posvečajo temi smrti in umiranja, skoraj vsi pa imajo tudi dolgoletna praktična izkustva spremljanja umirajočih in njihovih svojcev:
Asist. Urška Lunder, dr. med. – pionirka paliativne oskrbe v Sloveniji
Izr. prof. dr. Majda Pahor, dipl. soc. – predavateljica na Visoki šoli za zdravstvo, ki že več let raziskuje področje smrti in umiranja
Lama Shenpen Rinpoče – predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling, dejaven na različnih področjih, kjer se kaže potreba po (sekularni) etiki v družbi
Tatjana Žargi, v. m. s. – predsednica in ena ustanovnih članic Slovenskega društva hospic
Moderatorka:  Maša Gedrih, dipl. soc. k. in dipl. fil.

Januar 2009

Tiskovna konferenca

Vabljeni na predstavitev novih znanstvenih periodičnih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, s katerimi nas bodo seznanile urednice in uredniki tematskih blokov.
 
Četrtek, 22. 1. 2009 ob 11:00 v knjigarni KONZORCIJ.
 
ČKZ št. 233: STRUKTURA FIKCIJE/HUMANISTIKA IN DRUŽBOSLOVJE NA PERIFERIJI 

 Katarina Majerhold in Mirt Komel sta uredila obsežen tematski blok z naslovom »Struktura fikcije« v katerem avtorji prispevkov ugotavljajo razmerje med sofistiko in filozofijo ter kako lahko fikcija proizvede malodane enake učinke realnosti kot sama realnost, oziroma kako lahko postane fiktivno ali neresnično resnično. Kakšen je status filozofije in retorike v politiki? Ali se sofisti vračajo kot filozofski svetovalci?
»Humanistika in družboslovje na periferiji« je tematski blok znanstvenih prispevkov, ki sta jih uredila gostujoča urednika Maja Breznik in Rastko Močnik. Besedila so izsledki mednarodne primerjalne raziskave, ki je potekala v letih 2006 in 2007 v Avstriji, Bolgariji, Črni gori in Sloveniji. Avtorji ugotavljajo, da znanstvene politike v obravnavanih državah uveljavljajo zelo podobne vsebine, da je način uveljavljanja vsebin bolj ali manj enak ter da se tako uveljavlja ena sama, pretežno empiristična znanstvena paradigma in čedalje hujše epistemično enoumje.

ČKZ št. 234: INDIJA, DEŽELA PROTISLOVNIH STRASTI

Družboslovje in humanistika sta v zadnjih desetletjih obrnila hrbet državam v razvoju, tudi Indiji, ki jo poznamo le še kot drugo najhitreje rastočo gospodarsko silo sveta ali pa kot deželo spiritualnih in mitološkh naslad. Globalne neoliberalne politike so države v razvoju opeharile socialnih, kulturnih in političnih pravic veliko bolj, kot  je krizo kapitalizma občutiti v »državah blaginje«. Ukinjanje zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih institucij zaradi strukturnega prilagajanja zahtevam Svetovne banke, Združenih narodov in njim podobnih mednarodnim institucijam, zaradi neuspešnih poskusov zelene revolucije ter tehnološke revolucije, je Indija v začetku 21. stoletja dežela z najvišjim deležem nezadostno prehranjenega prebivalstva, kjer več kot tretjina prebivalcev ne zasluži dolarja na dan, kjer je tretjina prebivalcev nepismena, petina pa nima dostopa do pitne vode. Tematski blok o socialnih, kulturnih, gospodarskih in političnih protislovjih Indije ter samoorganiziranju delavcev, žensk, staroselcev, kmetov ter dalitov (nekdaj nedotakljivih) je uredila Marta Gregorčič.

December 2008

Okrogla miza

OB 35. OBLETNICI IZHAJANJA

Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo
vabi na okroglo mizo »KRITIČNA ZNANOST ALI KRIZA ZNANOSTI?«

Petek, 19. Decembra ob 18h v Socialnem centru Rog, Trubarjeva  72

Podobno kot drugod tudi evropska znanstvena politika vse bolj izpodriva in preprečuje nastanek kritične misli in s tem razvoj alternativnih konceptov, rešitev in praks.
Sodobni trendi znanstvene politike kažejo, da si oblast znanost zamišlja kot legitimacijsko sredstvo za svoje politike, in zato prav nič ne preseneča, če znotraj samega polja znanosti utrjuje hegemonijo kvantificiranja in valoriziranja preko točkovanja objav v izbranih revijah in indeksih, ki so večinoma v lasti zasebnih korporacij z jasno ideološko paradigmo, s čimer se izključujejo različne teoretske prakse ter različna geografska in jezikovna okolja. Pri tem ne gre več za valorizacijo, ampak za čisto pravo hierarhizacijo in diskriminacijo znanstvenikov in raziskovalcev, tem in vsebin, hierarhizacijo, ki se zaostruje tudi preko habilitacijskih meril, ki vse bolj spodbujajo tekmovalnost in tematsko ter jezikovno prilagajanje znanstvenega dela hegemonskim usmeritvam. Posledica teh politik je naraščajoča unificiranost in dogmatskost, s tem pa vse večja oddaljenost znanosti od preizpraševanja ključnih predpostavk lastne intervencije v družbi. Ne zanima je kontaminacija, ampak ekstrakcija, ne zanima je kritična misel, ampak politična legitimacija, zato postaja vse bolj (post)kolonialistična in kot taka del problema in ne rešitve.
Ali sodobna znanost lahko poda alternative dominantni neoliberalni ideologiji, ki jo prežema od glave do peta? Je danes sploh mogoča kritična znanost, ki ukinja razlikovanje med objektom in subjektom raziskovanja in katere cilj ni objektivistično spoznanje temveč politično-emancipatorni angažma? In naposled, kakšna je epistemologija takšne znanosti, ki se tako v metodi kot v rezultatih bori proti privatizaciji, kolonializaciji in komercializaciji skupnega?

Iztočnice za diskusijo bodo podali:

dr. Marta Gregorčič (FDV, članica uredništva ČKZ)
dr. Darij Zadnikar (Pedagoška fakulteta v Ljubljani, nekdanji urednik ČKZ)
dr. Maja Breznik (Filozofska fakulteta, urednica bloka Družboslovje in humanistika na periferiji ČKZ 233)
dr. Rastko Močnik (Filozofska fakulteta, urednik bloka Družboslovje in humanistika na periferiji ČKZ 233)
dr. Polona Mozetič (Socialni center Rog)
Gal Kirn (Avtonomna tribuna)
Blaž Ilc (FDV)
Mirt Komel (FDV, FF, član uredništva ČKZ)
Barbara Beznec (v.d. odgovorne urednice ČKZ)

Razpravi sledi prosvetno kulturni program Invisible Workers of the World Sound System


Junij 2008

Predstavitev ČKZ 229-230

Vabimo Vas na novinarsko konferenco in predstavitev nove, dvojne številke Časopisa za kritiko znanosti (229-230), ki vsebuje sledeče tematske bloke:
-Lezbična gverila (uredila: Tatjana Greif)
-Kritično mišljenje (uredil: Boris Vezjak)
-Pravo in oblast (uredil: Mirt Komel)
Predstavitev bo v četrtek, 12. 6. ob 19. uri
v Socialnem centu Rog!

ČASOPIS za KRITIKO ZNANOSTI 229/230

Blok: LEZBIČNA GVERILA
V tržni ekonomiji velja načelo svobodnega gibanje kapitala, blaga in storitev, ne pa tudi svobodnega gibanja ljudi. Osnovna principa dandanašnjega zahodnega sveta - demokratične pravice in tržna ekonomija - sta vzajemno konfliktna. Princip človekovih pravic predpisuje enakost za vse, princip tržne ekonomije pa vodi v naraščanje diverzifikacije, socialnih in razrednik razlik. Vključevalen in socialno pravičen trg dela ni skladen s profitom. Če so pravice gejev in lezbijk v kontekstu splošnih človekovih pravic deklarativno enake in univerzalne, nastopi problem takoj, ko taiste pravice postavimo v kontekst tržne ekonomije. Oba sistema sta medsebojno neprehodna; če gej ali lezbijka na delodajalca naslovita vprašanje socialnega, zdravstvenenega ali pokojninskega zavarovanja, se bo ta le prizanesljivo nasmehnil.
Nevralgična točka zahodne demokracije namreč niso pravice vseh manjšin ali katerekoli manjšine, temveč pravice najbolj odrinjenih in zatiranih skupin – migrantov, azilantov, Romov, nebelih ras, tudi gejev in lezbijk. Upor politike in družbe proti podelitvi popolne državljanske enakosti je ogromen. Blok »Lezbična gverila« je rokavica, vržena socialno demokratski in liberalni demokraciji, politiki in institucijam. Pa ni žametna.
                                                                   Tatjana Greif, urednica tematskega bloka

Nataša Velikonja v Dolgem maršu skozi obrobja opozarja na vzpon homo konservativizma, potiskanja gejevske in lezbične skupnosti ter gibanja k desničarskim programskim platformam, k asimilaciji in integraciji namesto k vzpostavljanju družbene različnosti, kar lahko nenazadnje pripelje do izgube dosedanjih, levičarsko obeleženih ciljev gejevske in lezbične osvoboditve. Opozarja, da lahko tudi v gejevskem in lezbičnem gibanju v Sloveniji najdemo zasnove homo konzervativizma.
Članek Tatjane Greif Liberalni dezerterji govori o tem, da liberalni nazor v praksi ni nujno povezan z zagovorom liberalnih vrednost. Človekove pravice, enakopravnost in kultura raznolikosti niso samoumevno področje liberalnega delovanja, ko gre za seksualne in spolno identitetne manjšine. Lezbištvo in lezbično gibanje sta povezana z družbeno distanco tudi tistega dela oblasti, vladajoče politike in akademskega feminizma v Sloveniji, ki se deklarirajo kot liberalni.
Katja Kahlina v članku Straight Mind hrvaškega feminizma obravnava izključevanje lezbijk iz Ženskega biografskega leksikona, študije o življenju žensk v socializmu na Hrvaškem, ki jo je izdal Center za ženske študije Zagreb, feministična organizacija, ki si prizadeva za integracijo v sistem visokega izobraževanja. Z obravnavo izključevalnih praks v razmerju do procesa institucionalizacije, prinaša članek nove poglede na težavno razmerje med feminizmom in akademijo.
Nataša Sukič v članku Queer telesa v elektronskih medijih izhaja iz teze, da ne obstajata samo dva spola oziroma seksualnosti; ne spol ne seksualnost nista naravni, temveč sta družbeno konstruirani kategoriji, ki v različnih družbenih kontekstih privzemata različne pomene. Spolne in seksualne identitete so rezultat norm in njihovih učinkov. Queer teorija ne razrešuje le nasprotja moško/žensko, ampak tudi heteroseksualno/homoseksualno.
Suzana Tratnik v članku Podobe lezbijk in gejev v filmu spregovori o filmu kot odrazu družbenega odnosa do homoseksualnosti, od šestdesetih let 20. stoletja do začetka 21. stoletja. S pregledom najizrazitejših filmov je spregovorila o tem, kako so se spreminjale reprezentacije gejev in lezbijk na filmu, od moralno zavrženih likov, zapisanih socialni smrti, do junakov in junakinj, ki imajo moč ustvarjati lastne reprezentacije.
Blok prinaša prevode nekaj danes najbolj progresivnih zahodnih queer avtoric: to so Mattilda aka Matt Bernstein Sycamore (Gejevska stramota: od Queer avtonomnega prostora do ekstravagance direktne akcije), Priyank Jindal (Mesta upora ali mesta rasizma?), Rocko Bulldagger (Dr. Laura, usedi se mi na ksiht) in Patrick Califfia  (Legalizirana sodomija kot politična predigra).

Blok: KRITIČNO MIŠLJENJE

Zakaj kritično mišljenje? Ker je postalo intelektualnokulturni kanon. Takšen, ki se šele prebija v kurikulum slovenskega šolstva in izobraževanja, a je v, denimo, ameriškega, že zdavnaj nezbrisljivo postavljen. Kam ga umestiti, kako ga izvajati, kaj pričakovati od njega in sploh zakaj se odločiti zanj? Kritično mišljenje ni zgolj ime za mentalne postopke razločevanja, identifikacije, analize in vrednotenja, marveč je po svojem intrinzičnem smislu filozofska metoda, ki temelji na pravilih dobrega sklepanja in njegovi uveljavitvi v konkretni in največkrat tudi družbeni praksi.  Tisto, na kar navaja, je misliti logično, zato je pomemben del takšnega procesa zavezan poznavanju neformalne logike in teorije argumentacije.
Tema se ukvarja z različnimi vidiki tega, kar bi lahko postavili za kanon človekovega ravnanja tudi v vsaki izmed znanosti ter, nenazadnje, za vodilo v ravnanju intelektualca. Univerzalnost kritičnega mišljenja omogoča njeno »uporabo« v vseh sferah znanja, spretnosti in ravnanj. V tej perspektivi si jo večina psihologov in filozofov predstavlja kot neke vrste kognitivno veščino, s pomočjo katere ravnamo razumno, smiselno in koristno. Spet drugič  je, če uporabimo aristotelsko razlikovanje med zmožnostjo in dejanskostjo, tako mišljenje razumljeno kot zmožnost uporabiti to veščino, da bi naše mišljenje in ravnanje izboljšali. Vsenavzoči imperativ, torej samo dejstvo, da je kritičnomiselnost po sebi brezpogojno univerzalno zaželena lastnost,  je zanimiv po sebi: kar si konsenzualno želimo je, da kritični najprej postanemo, k čemur prispevata vzgoja in izobraževalni procesi. Na tak način se nam ponuja kot izziv za vzgojitelje, didaktike in pedagoge. Kritični smo nadalje kot privatniki: v vsakdanjem življenju, kot majhni misleci in bralci knjig, na delovnem mestu in doma. Kritični smo kot politična bitja, ki stopajo v družbeno skupnost, torej kot državljani. Nenazadnje smo kritični kot raziskovalci in znanstveniki, ko s skepso sledimo metodam in odkritjem novih znanj ali jih na ta način šele odkrivamo. In čisto na koncu, če se pošalim: smo tudi časopis za kritiko znanosti.
                                                                         Boris Vezjak, urednik tematskega bloka
Besedila v tematski prilogi posegajo na heterogena področja in artikulacije znotraj njih: Alenka Kompare razpravlja o »psiholoških pogojih možnosti« kritičnega mišljenja. O tem torej, kako lahko sploh verjamemo, da smo kot kritični zares nezmotljivi, saj je zmotljivost imanentna lastnost človekovih kognitivih procesov. Smiljana Gartner obravnava ga obravnava v luči političnih modelov mišljenja, republikanizma in liberalizma, ter se sprašuje, ali je za državo in za vladajoče kritično razmišljanje v vzgojno-izobraževalnem sistemu zaželeno ali ne. Lahko bi dodali: ali smemo demokratičnost neke družbe meriti po njeni odprtosti za in vzpodbudi zanj? Verjetno da, celo več: verjetno nujno da. Več kritičnega mišljenja, bolj bodo izpolnjeni pogoji za normalno demokratično presojo in ravnanje! Rudi Kotnik je spremljal kritično mišljenje v kurikularnem procesu skozi oči didaktika filozofije in ugotovil, v kakšni meri filozofska znanja in metoda prispevajo k njegovemu izboljšanju. Marija Švajncer se loteva zgodovinskih korenin kritičnosti kot sloga in metode filozofije v nemški klasični filozofiji, predvsem pri I. Kantu in G.W.F. Heglu. Danilo Šuster obravnava nekatera vprašanja neformalne logike in njegove sistemske umestitve ter ugotavlja, da bi morala tovrstna znanja biti vgrajena v izobraževalni sistem kot del splošnega vedenja in intelektualnih veščin vsakega »svobodnega« človeka. Andrej Adam se posveča nalogi negovanja razumnosti v izobraževanju skozi Lipmanovo ločevanje med standardno in refleksivno paradigmo vzgoje, kjer gre v osnovi za ločevanje med šolanjem in izobraževanjem v imenu kritičnega mišljenja, ki ju naveže in aplicira na stališča v filozofiji znanosti. Celoten spekter pristopov (didaktični, znanstevni, pedagoški, zgodovinski, logični, politični) zaključuje prevod preglednega članka filozofa vzgoje Harveya Siegla o treh pojmovanjih kritičnega mišljenja (namreč pri avtorjih Robertu H. Ennisu, Richardu W. Paulu in Johnu E. McPecku).

Blok: PRAVO IN OBLAST
V prevodu, ki ga je mogoče najti znotraj pričujočega zbornika (poglavje o pravu iz Sur la reproduction), Althusser postavi ob bok Marxovi tezi o »odmiranju države« tezo o »odmiranju prava«: po njegovem gre za to, da tako, kot je Marx domneval, da bo država »odmrla«, bo z njo »odmrlo« tudi pravo, saj sta eno in drugo, država in pravo, dve plati istih oblastnih mehanizmov kapitalističnega načina produkcije. V tem je navsezadnje bil tudi Althusserjev očitek tistim teoretikom in praktikom socializma, ki so hoteli socializem postaviti na podlagi »kolektivne lastnine« v nasprotju s »privatno«, ki je temelj kapitalizma. Približno takole argumentira Althusser: »kolektivna« lastnina je problematična prav tako kot »privatna«, kajti težava nikakor ni v »kolektivnosti« ali »privatnosti«, ampak v samem pojmu lastnine, ki je po svojem bistvu pravni (in zatorej buržoazni oziroma trgovski) konstrukt.
Gre torej za odmiranje tako države kot prava, toda težava je ravno v tem, da »umirata«, da torej še vedno nista umrla, čeprav tudi živa nista več. Nemara bi bilo najbolje, da bi državi in pravu pripisali natanko isti status, kot ga ima kralj v znani Ionescovi tesnobni komediji absurda Kralj umira, kjer kralju sporočijo, da umira, a on noče in noče priznati tega dejstva (najprej z zanikanjem, nato z upiranjem, nazadnje pa še z resignacijo), tako da iz dejanja v dejanje umira, a nikakor noče umreti. Pravo in država sta v tem istem smislu nekdo, ki ve, da umira, a tega noče priznati in deluje še naprej, »kot da ne bi«, še naprej vztraja in deluje, »kot da ne bi« odmiral, ampak še kako živ prepletal življenje nas, živih.
                                                                         Mirt Komel, urednik tematskega bloka
Povzetki:
Gal Kirn :
»Primer Althusser: Stališče reprodukcije in očrt polja prava«  
Povzetek: V članku je obdelana teorija reprodukcije, ki pomeni prelom v Althusserjevi misli. Ta prelom pomeni odmik od topike baza-nadzidava, hkrati pa začenja misliti področja prave, države in ideologije kot samostojna področja. Članek pokaže, da brez mišljenja reprodukcije ne moremo misliti ne reproduktivnih mehanizmov, ki ohranjajo obstoječe družbene razmerja ne premen v današnjem postfordističnem sistemu. Nazadnje se posveti področju prava, kjer naredi očrt tega polja. Ob tem naleti na nekaj teoretskih uvidov Althusserja, sočasno pa opozori na nekatere zagate, ki se kažejo v t.i. operaciji podvojitve.

Mirt Komel
»Diskurz in nasilje prava: teorije oblasti pri Althusserju in Foucaultu«
Povzetek: V pričujočem prispevku avtor izvede primerjalno študijo med Althusserjevo in Foucaultjevo teorijo oblasti ter pokaže, kako se oba avtorja, kljub bistvenim razhajanjem glede splošnih očrtov lastnih teorij oblasti, gibljeta na terenu razmerja med diskurzom in nasiljem. Na primeru prava, kjer se pokaže nezadostnost tako Althusserjeve teorije ideologije kot nezadostnost Foucaultjeve teorije oblasti, avtor pokaže na možne posledice in interpretacije, ki sledijo. Naposled se izkaže, da se oba avtorja zapleteta na ključni točki, ki je meddrugim 'notranja senca' celotne strukturalistične in post-strukturalistične šole, namreč na točki subjekta v razmerju do diskurza in nasilja.

Julija Magajne:
»Antropokracija«
Članek problematizira moralno pozicijo pri opravičevanju političnih razmerij moči. Skozi prikaze različnih načinov racionalizacije teh razmerij, ki se v svojem diskurzu poslužujejo predpostavk o človeški naravi opozarja na problem, da je s takšnimi argumenti možno opravičiti tako hierarhična kot anarhistična razmerja moči. Hkrati sledi političnim mehanizmom, ki so zgolj določena izmed teh razmerij aktualizirali v praksi. Iz tega vidika izpostavlja možnosti političnega mišljenja, ki odnosov moči ne bi sodilo ali opravičevalo z vidika višje pravičnosti ali predpostavljene hierarhije vrednot.

Goran Vraniševič
»Deleuzova jurisprudenca kot nasprotje državnega prava«
Povzetek: Vsakdanja soočanja s formo prava so možna le skozi pojav in obstoj nasilje, vendar raznolikega. Po eni strani državno pravoohranjajoča oblika in po drugi nomadska pravouničajoča forma. Prva nadeja posameznikom identiteto, jih predpostavlja, omejuje, oblikuje in postavlja pred razsodbo. Temu zoperstavljamo pravo kot pravičnost, ki jo Deleuze imenuje jurisprudenca, katerega delovanje je vedno znotraj odnosov vzročnosti, imanentne vzročnosti, kjer vzroki niso zunanji posledicam in posledice niso zunanje vzrokom. Polje v katerega vstopamo zavezuje posameznika individuaciji kot ravni pred-individualnega, etičnega, kjer nasprotno kot v morali ne sodimo, ampak rečemo, karkoli narediš, boš imel samo tisto, kar si zaslužiš. S tem nasprotujemo in izstopamo iz pravne ekvivalence in reprezentiranja državnih birokratov ter prestopamo v ustvarjanje na telesih brez organov kot nomadi. Torej v našem projektu zamenjujemo formalno-pravne strukture z občo veljavo z zgodovinskim raziskovanjem dogodkov.

Marko Rusjan
»Izredno trajno stanje«
Povzetek: Izredno stanje je odprava pravnega reda. Nenormalna situacija, ki jo je nemogoče predvideti v pravnih normah, zahteva intervencijo suverena. Schmitt postavi teorijo o izrednem stanju v katerih postavi suverena nad in izven pravnega reda. Agamben dokazuje, da je takšno stanje postalo trajno. Normalnost je postala izrednost. Članek prikaže, kako je Weimarska Nemčija prešla iz pravne države v totalitarno državo. In kateri so dandanašnji znaki izrednosti. Pomembno je tudi spoznati vlogo nasilja in konstitutivne moči v izrednem stanju.

Nikola Janović
»Pravni dispozitiv in njegovi učinki«
Povzetek: V pričujočem spisu raziskujemo napetost med univerzalnim in institucionalnim diskurzom prava, ki ga je treba razumeti kot napetost med univerzalno in abstraktno dimenzijo prava, tj. predpolitičnostjo človekovih pravic oziroma pravic homo sacerja, katere so danes predmet nenehnega širjenja in večanja, ter njihovo institucionalno dimenzijo, ki ni nič drugega kot tisti skupek meščanskih in socialni državljanskih pravic, katere je potrebno garantirati. Takšna ugotovitev nas pelje k raziskovanju vprašanja o dominiranemu statusu človekovih »pravic do pravic« oziroma o njihovi neuporabnosti in vprašanju o formah obstoja politik civilnosti – zanikanja pravic in dediferencijacije družbe kot skupnosti. Ugotavljamo, da je družbo treba (za)ščititi ne samo pred nasiljem kot takim, temveč tudi pred pravnim nasiljem, ki odpira toploški prostor izgube političnega prostora, ki se zvede na politiko pragmatizma in pravnega usklajevanja interesov, katerega učinek je izguba smisla univerzalnih človekovih pravic.

Luka Lisjak-Gabrijelčič
»Politična utemeljenost človekovih pravic«
Povzetek: Človekove pravice se danes v demokratičnih zahodnih ureditvah izpostavlja kot temeljni koncept, na katerem slonita tako pravo kot politična struktura držav. Članek na podlagi tega izhodišča obravnava dve pomembni problematizaciji koncepta človekovih pravic, ki sta ju podala Edmund Burke in Hannah Arendt. Oba sta nasproti legalističnemu vidiku vprašanja o človekovih pravicah izpostavila politični vidik, pri čemer se je Burke osredotočil na državljanske pravice, Arendt pa na pomen politične enakosti. S tem se premakneta k splošnejšemu vprašanju pravičnosti, za katero oba poudarjata, da jo lahko vzdržuje le prizadevnost dejavnih ljudi. Premik od univerzalnih človekovih pravic k posameznim skupnostim pa ne implicira pravnega ali historičnega relativizma, saj oba poudarjata enotni transhistorični in transsekularni izvor pravičnosti.

Tomi Bartole
»Darovanje organov in pravo«
Povzetek: Članek v prvi vrsti obravnava vprašanje darovanja organov, posebej srca, v razmerju do prava. Avtor članka si prizadeva pokazati, da je enostranski pravni pristop pomanjkljiv, saj predstavlja darovanje organov, sledeč Marcelu Maussu, ’totalno družbeno dejstvo’. Nova definicija možganske smrti, utemelji začetek pravno-medicinske vednosti, ki ima kot učinek vrednotenje življenja. Vzporedno s tem fenomenom soobstaja tudi koncept homo sacer avtorja Giorgia Agambena, ki v razpravo vpelje bio-politične implikacije. Preko terminov, ki jih uporablja »etika za izbiro«, ki razglaša nauk vrednosti življenja, avtor, potem ko pokaže na imaginarne razsežnosti smrti, poudari premike na ravni strukture označevalcev, ki šele lahko povzročijo vznik življenja, nevrednega življenja. Članek se zaključi z ugotovitvijo, da možganska smrt na simbolni ravni odvzame človeku njegovo lastno osebnost – duha, kar predstavlja pogoj možnosti za darovanje organov in po samem darovanju omogoči vznik smisla in pomena, ki je umanjkal v trenutku smrti.

Rajmonda Jankovič
"Umetniške prakse onkraj prava"
Povzetek: Analiza teksta je usmerjena v smer sodobne umetnosti, ki za izvabljanje umetniške poetike izhaja iz telesa a se hkrati na njemu tudi izvaja. Za umetniško prakso, ki vzpostavlja konstelacijo spajanja ali enosti med umetnikom, umetnico ter nastalim umetniškim delom, smo med različnimi poimenovanji (live art, body related works, eksplicitni telesni performansi), uporabljali izraz body art. Performans, body art, katerega zametke umetnostna zgodovina opaža že v 10., 20. letih prejšnjega stoletja, smo v nadaljevanju teksta razčlenili v trodelno shemo. Izhodišče slednjega je predstavitev umetniškega akta ter umestitev in interpretacija le-tega skozi optiko različnih avtorjev, zlasti psihoanalitikov, psihoanalitičark, ki jih z body artom povezuje dosledno vztrajanje v hoji po robu ter razkrivanje družbene patologije in deviacije.  Vsled temu ali raje proti temu, nastopajo norme, vrednote, ideološki diskurzi, ki se jih poslužujejo oblastni mehanizmi, ko skušajo iz telesa oblikovati poslušno telo. Ko je dinamika subjekta v preveč glasnem anahronističnem razmerju do silnic, ki jih vzpostavlja in reproducira oblastni mehanizem, torej, ko subjekt ni povsem zaprečen, in kot tak neposlušen, se vzpostavi mehanizem represivnih metod oziroma kazenskopravnih norm.

Junij 2008

Predstavitev: VESELO NA BELO - GRAFITI IN STREET ART
 
Kdaj: Sreda, 4.6. 2008. ob 19h
Kje: Klub Gromka na AKC Metelkova mesto v Ljubljani
Kdo: ČKZ v sodelovanju s KUD Anartika / Klub Gromka

Predstavitev bo vključevala:
- novinarsko konferenco in diskusijo z avtorji in uredniki publikacije
- predstavitev DVD-ja z video- in fotomaterialom, ki je izšel ob publikaciji
- hip-hop nastop: Ico Lumbago (Maribor), Valterap (Solkan) in Samo Boris (Ljubljana) ter DJ d-EZ (Cerkno)
Ali ste se kdaj zasačili pri sanjarjenju o tem, kako bi na prvi prazni zid napisali svojo misel, verz ali pamflet? Vas zanima mistika raznobarvnih sprejarskih kriptografskih kompozicij ali pa se bolj navdušujete nad surovo eksplicitnostjo političnega grafita ali hudomušno šablono? Se sprašujete, kako je mogoče, da se umetnine grafitarjev in street artistov prodajajo za tisoče ter da se obenem te ustvarjalce preganja kot kriminalce? Vas zmrazi ob pogledu na sveže prepleskano ljubljansko ali mariborsko mestno jedro ali vam je to čisto povšeči?
V primeru, da so se vas zgornja vprašanja dotaknila, vas vljudno vabimo na predstavitev nove obsežne (400 strani), barvne (250 fotografij) tematske številke Časopisa za kritiko znanosti, naslovljene Veselo na belo: grafiti in street art, ki bo potekala 4.6.2008 v klubu Gromka na AKC Metelkova mesto v Ljubljani. Dogodek se bo pričel ob 19. uri z novinarsko konferenco in predstavitvijo publikacije, čemur bo sledila javna diskusija in predstavitev video- in fotomateriala z DVD-ja, ki je izšel ob publikaciji, za zabavo in ples pa bodo po 22. uri poskrbeli hip-hoperski hitrojezičneži Valterap, Samo Boris in Ico Lumbago ter DJ d-EZ. Celoten dogodek bo začinjen tudi s simultanim grafitiranjem na licu mesta.
Nova izdaja Časopisa za kritiko znanosti skuša razvozlavati vsakdanjo kameleonskost ulic, pri čemer grafite in street art v Sloveniji ter drugod po svetu obravnava ne le kot umetniški, estetski ali subkulturni fenomen, temveč predvsem kot široko razširjeno popularnokulturno ustvarjanje, intencionalno komuniciranje in politično delovanje, ki je priljubljeno prav zaradi svoje podmene od ljudi za ljudi, hkrati pa pomen tega ustvarjanja raziskuje v luči zgodovinskih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pogojev. Če se od umetnosti zdravorazumsko pričakuje, da spreminja ustaljene konvencije in pogled na stvari ter vzpostavlja prostor javne razprave, kam potemtakem umestiti  kreativnost, ki je vseskozi v navzkrižju z zakonom ter spreminja naše dojemanje lastnine in naše pojmovanje pravice vsake/ga posameznice/ka do dostopa do sredstev javnega komuniciranja?
Nič naključnega ali nenavadnega ni v tem, da vsa objavljena besedila niso zavezana znanosti, temveč so po svojem žanru in/ali slogu pokazatelj še zdaleč ne izčrpane odprtopomenskosti obravnavane grafitarske in streetartistične tvarine, ki kar kliče po razpršenem analitično-metodološkem aparatu in raznorodnih, a v svojem bistvu prepletenih praktično-teoretskih osmislitvah. Besedila v publikaciji zatorej vključujejo tako strogo znanstvene članke in strokovne eseje kot tudi intervjuje, recenzije knjig in streetartističnih artefaktov, transkripciji »živih« razprav, fotoreportažo, naredi-sam priročnik in celo pesem. Obravnave grafitov in street arta se tukaj sučejo med sociologijo, kulturologijo, umetnostno zgodovino, literaturo, pričevanji akterjev ter praktičnimi napotki za »branje« in »snovanje«. Vse skupaj dopolnjujejo številne barvne fotografije, ob tiskani verziji obsežneje predstavljene tudi na priloženem DVD-ju, ta pa poleg tega vsebuje še množico dodatnih internetnih povezav, za nameček pa se na ploščku v prisluh in na ogled ponuja tudi »graffiti-style« videospot za komad Dežela Ica Lumbaga, Sama Borisa in Valterapa, ki je bil prav na tem nosilcu objavljen prvič – ekskluzivno in premierno.

Februar 2008

Tiskovna konferenca: ZGODBA NEKEGA IZBRISA

Vabimo vas na tiskovno konferenco o novi številki Časopisa za kritiko znanosti Zgodba nekega izbrisa, v petek 29. februarja ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani.
Izbris iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, ki je se je zgodil pred 16 leti, do danes ostaja slabo raziskana tema, prežeta z manipulacijami, katerih učinek je stigmatizacija izbrisanih, zamegljevanje dogodkov, ki so botrovali izbrisu in zanikanje vsakršne politične odgovornosti. 
Nova številka Časopisa za kritiko znanosti »Zgodba nekega izbrisa« želi prekiniti to tradicijo in v središče postavlja vprašanja kot so nastajanje slovenskega državljanstva, po-osamosvojitveni medijski molk, izključenost izbrisanih iz zdravstvenega sistema, primer kršenja mednarodnega prava, vprašanje odgovornosti in ustvarjanje organizirane nedolžnosti itd. Obenem avtorji predstavijo večleten boj izbrisanih za povrnitev pravic, analogijo z boji za pravice v Latinski Ameriki, kritično analizo predloga ustavnega zakona (kar vlada imenuje »reševanje izbrisa«) in vladne retorike ter umestijo izbris v širši evropski in post-jugoslovanski kontekst. Knjiga vsebuje tudi obsežno kronologijo dogodkov povezanih z izbrisom, recenzije kulturnih prireditev, dvd z dvema dokumentarnima filmoma, fotografije, karitkaturi itd.
Avtorske članke so prispevali: Marta Gregorčič, Vlasta Jalušič, Neža Kogovšek, Andrej Kurnik, Uršula Lipovec Čebron, Borut Mekina, Igor Mekina, Marta Stojić, Imma Tuccillo Castaldo, Svetlana Vasović, Boris Vezjak in Jelka Zorn. Kronologijo je pripravila Sara Pistotnik.
Pomembne podatke in mnenja prinašajo tudi intervjuji: z zdravnikom Aleksandrom Dopliharjem, pesnikom in univerzitetnim profesorjem Borisom A. Novakom, aktivistom in profesorjem Robertom Pignonijem ter aktivistom in ustanoviteljem dveh društev izbrisanih Aleksandrom Todorovićem. 

Oktober 2007

Okrogla miza: SMRT IN UMIRANJE

Vabimo Vas na okroglo mizo z naslovom Smrt in umiranje, ki ga organizira Časopis za kritiko znanosti ob izidu nove številke, v katerem je predstavljeni blok člankov z istoimenskim naslovom, ki sta ga uredili Katarina Majerhold in Maša Gedrih.
Okrogla miza se bo odvijala 29. oktobra 2007 v čitalnici Fakultete za socialno delo, na Topniški 31.

Vemo, da se prebivalstvo stara, da se spreminja struktura družine in da je umiranje postalo dolg proces zgoščevanja vse večjega števila kroničnih bolezni. Naši dedki in babice so umirali doma, med svojimi bližnjimi. Ta podoba umiranja vse bolj bledi, demografski premiki vsiljujejo druge prizore: bolnišnice, domove za ostarele, osamljeno smrt. Kako sebi in drugi zagotoviti mirno smrt, spravljeno s sabo in svetom? Kaj lahko naredi država, kaj zdravstvene in socialne institucije, kaj posameznik? Kakšno je stanje v Sloveniji, kaj je storjeno in kaj še ne?
Na okrogli mizi bodo sodelovali: Branka Červ (diplomirana medicinska sestra in poznavalka paliativne oskrbe), Rajko Škarič (prostovoljec Slovenskega društva hospic), prof. dr. Majda Pahor (sociologinja), mag. Klelija Štrancar (teologinja), Lama Shenphen Rinpoče (predstojnik Budistične kongregacije Dharmaling).
Dogodek bo moderirala Maša Gedrih.
Upamo, da se boste odzvali našemu povabilu.